Vizoti!Naš blog.

Arhiv ‘2005 Toskana’ Category

27.10.2005– Končno na pot!

Plan je bil tak: v četrtek takoj po službi gasa do Bologne, kjer bomo prespali.
V rekordnem času opravimo pitstop na Opčinah in hladilnik založimo s torticami.Mmm..
No, slika našega plana je bila v realnosti seveda čisto drugačna.. Gas že, ampak samo do Portogruara, takoj za njim pa konec veselja. Na displayu nad cesto omenjajo zastoj pred Benetkami. Khm, Benetkami?! Se pravi čez 50 km.. Ko Kronosu velikodušno podarimo dve debeli uri (seveda tisti, ki se mi bosta konec meseca pisali v minus), šibnemo mimo Benetk in že smo v Bologni. Poiščemo lokalni kamp, ki pa je po najinem mnenju malenkost predrag (26EUR na noč), zato preklopimo na plan B in prespimo pred zgradbo RAI (nasproti sejma) na PZA.

Družbo nam dela še en avtodom iz Italije. Ker za Murphyja še ni prepozno, nama med gledanjem filma crkne notebook. Khm, kje je avtopolnilec? Ja doma, kje drugje.. 

28.10.2005 - Bologna

Jutro je prijetno megleno zato se odločiva za ogled centra Bologne. Avtobus nas pobere skoraj pred avtodomom in že se znajdemo v zagati: kje kupiti karto? Prijazni domačin nas potolaži, da, ker smo tujci, karte ne rabimo. Za vsak slučaj vržem v avtomat dva eura in spravim listek v žep. Po petih minutah vožnje izstopimo kje drugje kot v moji nočni mori – na lokalni tržnici s cunjami. Nakupimo par nujnih stvari za Nejo in Tino, ter se odpravimo proti centru. Tina mi je že pred leti opevala Bologno kot lepo mesto, vendar roko na srce – mesto je čudovito.

Splača se ustaviti na poti v Toskano in si ogledati strogi center s katedralo iz leta 1605, Neptunov trg in oba stolpa.  Posebej Neptunov vodnjak ata Vizota ne pusti hladnega – avtor je namreč navaden perverznež. Carsko!

Pri prijaznem mučitelju balonov izprosimo srček in gasa pod neštete arkade pod katerimi so trgovine in restavracije. Za ene zakon, za druge mora..

Polni vtisov se vrnemo v avtodom in odbrzimo proti Firencam. Ker smo Murphyjevi ljubljenci, za slabih sto kilometrov porabimo 6 ur in pol. Prespimo na PZA F.l.o.g. med več kot sto italjanskimi avtodomi (43 47 46,10 N  11 14 54,81 E).

29.10.2005– Firence

Na hitro pospravimo zajtrk in že smo na avtobusu proti centru. Za zračno črto krajšo kot kilometer porabi petnajst minut. Le kdo si je omislil vse te enosmerne ulice? Izstopimo pred glavno železniško postajo in naše raziskovanje se prične.

Poleg obveznih katedrale in krstilnice, pa Davida in Ponte Vecchia, si ogledamo še kup detailov na fasadah, nekatere tako podrobno, da rabimo pomoč mamice, da nas dvigne in pomaga pri raziskovanju.

Mimogrede obiščemo še Disney shop in obogatimo Nejino zbirko medvedkov Pujev. Malo nižje Kupid nadleguje mimoidoče. Originalno.

Na tržnici počohamo srečnega merjasca in se počasi pomaknemo v gneči turistov proti Ponte Vecchiu. Na hitro si ogledamo še palačo Pitti potem pa krul-krul. Lačni smo!

Pomalicamo pizzo v kebabdžinici (začuda zelo okusna) in popoldne posvetimo nakupom. Pozno zvečer smo spet pri avtodomu in odločimo se, da bomo v Firencah ostali še eno noč.

30.10.2005 - Siena, Montereggioni in San Gimignano

Zbudi nas čudovito sončno jutro in po zajtrku se usmerimo proti Sieni. Med vožnjo na svoji desni opazimo zanimivo trdnjavo vrh hriba. Odločimo se, da jo obiščeno nazaj grede. V Sieni poiščemo PZA, ki je omenjen v internetnem vodniku, vendar nas cena za celodnevno parkiranje (20EUR) usmeri na manjše, kakih 500 metrov oddaljeno parkirišče, ki je z mestnim jedrom povezano z nadhodom in za povrhu še zastonj. Na sprehodu s kužo po parkirišču ugotovim, da je blizu še en Slovenec z najetim avtodomom. Nejo naložimo v voziček in že smo pri trdnjavi in, khm, semnju. Najbrž si lahko predstavljate veselje pri ženskem delu ekipe in črn oblak nad mojo glavo.. Začuda smo hitro gotovi in krenemo proti mestnemu jedru.

Zopet nas preseneti arhitektura, počitek si privoščimo na znamenitem  Piazza del Campo, poslikamo še katedralo in že smo zopet pri avtodomu.

Na poti proti San Gimignanu se ustavimo v prej omenjeni trdnjavi – Montereggioniju.

Celoten kompleks nas navduši z ljubkostjo in redom. Skoraj vse hiše so turistično naravnane – hotel, trgovinice, lična cerkvica. Pravljično. Na prostornem, vendar do zadnjega kotička nabasanem, parkirišču si privoščimo kosilo na prostem. Temperature so prav prijetne – okrog 25 stopinj. Okrepčani se zbašemo v avtodom in krenemo proti San Gimignanu, kjer si v PZA privoščimo praznenje wc kasete (razkošnih 5EUR ).

Mestece nas vse navduši, naju z arhitekturo, Nejo pa s sladoledom. Avtodomu privoščimo svežo nafto, črpalkarja povprašamo za pot proti Pisi in že smo spet na poti. Z Murphyjem.. Izkaže se namreč, da nas je poslal v kontra smer. Pogled na karto nas spet usmeri na pravo pot in ‘Toscana by night’ nas navduši z osvetljenimi naselji vrh gričev. Pozno zvečer parkiramo v Pisi.

31.10.2005 – Pisa in Lucca

Zjutraj ugotovim, da s PZA vozi avtobus proti glavni znamenitosti – poševnem stolpu. Po kaki minuti in pol divje vožnje poskačemo z avtobusa in že smo na Piazza del duomo. Dobrodošlica je bolj kisla, saj nas Pakistanci z plazečimi se vojački pustijo hladne. Zato pa je pogled na krstilnico s katedralo in stolpom v ozadju toliko bolj impresiven in slaba volja je takoj pozabljena.

Hitro se postavimo v vrsto in si zagotovimo karte za katedralo in stolp. V miru si ogledamo notranjost katedrale, kjer Nejo najbolj navduši neka lobanja. S stavkom ‘ Mislim, da je en stric ostal brez glave.’ nama polepša dan. Še malo slikanja in čas je, da se odpravimo na stolp. Na pol poti do vrha nas ustavi paničen redar in nas vpraša koliko je stara Neja. Dve, odgovoriva. Razloži nam, da moramo takoj zapustiti stolp, ker je spodnja meja za obiskovalce 8 let, vendar z znamenito slovensko diplomatsko držo izsiliva kompromis. Ločeno si ogledava vrh, medtem ko en čaka z Nejo na polovici. Na vrhu ugotovim, da je PZA res nesramno blizu in žal nama je, da si nisva trg ogledala še v večernih urah.

Polni lepih vtisov se odpeljemo proti Lucci. Takoj na vhodu v staro mestno jedro skoraj pozabimo alkoven v nizkem podvozu. Avtodom zbašemo napol na pločnik na parkirišču namenjenem domačinom. Tudi Lucca je biser zase in kar malo žal nama je, da smo omejeni s časom.

Ogledamo si katedralo, pomalicamo foccacie, v pravljični slaščičarni eure menjamo za tortice. Mimogrede si ogledamo razstavo stripovskih superjunakov  in že smo na poti proti Bologni, kamor prispemo v poznih večernih urah. Spet parkiramo pred zgradbo RAI in hitro zaspimo

1.11.2005 – Vožnja domov preko Ferrare

Ker se vsaka lepa stvar kaj hitro konča, se počasi napotimo proti domu. Mimogrede si ogledamo še Ferraro, ki pa nam bolj kot po veličastni arhitekturi ostane v spominu po nalivu, ki nas zmoči do kože. Odločimo se, da se sem še vrnemo. Okrog poldneva krenemo proti Sloveniji in začuda brez zastojev (kljub dežju, ki nas je pral celo pot) zvečer prispemo v Ljubljano.
V petih dneh smo prevozili skoraj 1500 kilometrov. Toskana je res čudovita in kot taka si za obisk zasluži več kot le nekaj dni. Ker smo si Firence površno ogledali v slabem dnevu, sva se odločila, da jih ponovno obiščemo, ko gremo na Elbo ali Cinque Terre.