Vizoti!Naš blog.

19. do 28.6.2009 – Njivice

Konec junija smo lani že poležavali na grškem soncu in odkrivali lepote Lefkade. Letos pa se nam je odhod na jug malenkost prestavil, zato smo si za koriščenje preostanka lanskega dopusta izbrali kamp na obali trenutno politično zelo vroče sosede.

V petek popoldne potegnemo do Njivic na Krku in zasidramo Jumbota. Ob ne najtoplejšem Jadranu z manjšimi prekinitvami uživamo dober teden.

V bližnjih Njivicah napademo trampolin in tradicionalno sladoledamo v Fontani.

Za nekaj dni se nama pridružita Teja in Miha. In razvajata naše malčke…

Teden je minil prehitro. Kljub vsemu na koncu vreme niti ni bilo tako napačno, podnevi smo večinoma imeli sonce, ponoči pa dež.

31.5.2009 – Tivoli

Mamica je že od srede tedna na festivalu v Italiji, vremenska za vikend slaba, zato tati in mladički ostanemo doma in postorimo najnujnejše okrog hiše in avtodoma.

Ko se mami zgodaj popoldne vrne, najprej pokosimo, potem pa se odpravimo v Tivoli. Malčka na kolesih, midva s Tito pa peš.

V čolnarni si privoščimo sladoled,…

… potem pa okupiramo igrala in vztrajamo do večera.

24.5.2009 – Popoldne pa v wellness

Ponovimo včerajšnji scenarij – vstajanje, zajtrk, plaža, kosilo, plaža… No, vmes tudi uživamo in se muckamo.

Zvečer se odpravimo na drugo stran otoka – na Soline. Baje ima blato zdravilno moč. In da ne bo ostalo samo pri “baje”, si stvar pobliže pogledamo.

Malo pred osmo se zbašemo v kamperje in predihamo mašine. Na žalost samo do glavne ceste, saj je pred mostom zastoj.

Potem pa še samo letimo…

23.5.2009 – Poletna vročina

Zbudijo nas Jurčki, ki parkirajo poleg nas. Kmalu smo zunaj na prijetnem zgodnjepoletnem sončku in skupaj pozajtrkujemo.

Prijetno okrepčani se odpravimo na bližnjo plažo, kjer se “pražimo” do kosila.

Z Matjažem se še malo osveživa. Tile kanoni so zakon!

Voda ima prijetnih 22 stopinj.

Popoldne z Matjažem zakuriva roštilj in popečeva dobrotk za večjo vas. Na srečo imamo Titko, ki pobaše prav vse ostanke.

Polnih želodcev se vrnemo na plažo in uživamo do večera.

Pred spanjem zajahamo kolesa in oddirkamo nekaj krogov po kampu.

V planu smo imeli sprehod do Njivic, pa se nam nikakor ne da. Utrujeni od sonca obtičimo pred kamperji.

V zameno se mastimo s palačinkami. Vztrajamo skoraj do polnoči.

22.5.2009 – Danes Tina praznuje

Ker je bil prejšnji vikend “sladkovoden”, je morje danes logična izbira. In ker danes Tina praznuje, sva načrtovala zgodnejši odhod. Pa so se stvari pri Tatiju v službi tako zapletle, da iz Ljubljane odrinemo šele ob petih popoldne.

Ob pol osmih, smo kljub gneči na cesti in čakanju zaradi obnove Krškega mostu, parkirani v kampu. Otroka gresta počasi spat,…

… midva pa odpreva steklenico najljubšega vina in praznujeva do prihoda Vidicov. Potem pod njihovo tendo modrujemo do polnoči.

16.5.2009 – Zgodaj domov

Vstanemo med prvimi in se pocrtljamo s sveže pečenimi žemljicami. Ena od prednosti pečice v avtodomu je vonj po svežem kruhu navsezgodaj. Mmmm…

Potem se poslovimo od družbe in usmerimo proti domu. Med potjo srečamo divjo mačko, upočasnimo, da belouška varno prečka cesto in uživamo ob pogledu na mehkobo pokrajine, ki nas obdaja. Popoldne pa uživamo ob odlični papici v Lunaparku, od koder je tudi pričujoča fotka z Dedaatom.

16.5.2009 – Kolpa je naša!

Vstanemo ob za Vizote totalno neprimernem času, takorekoč sredi noči, zunaj je božansko jutro. Sonce, sonce, sonce! Malo čez deveto smo že pripravljeni na akcijo. Kmalu smo vsi zunaj, opremimo se s čeladami in čevlji, nekateri vzamejo tudi neoprene.

Potem se “pokupčkamo”, Vizoti se ujamemo s Potočniki, ter na obalo odnesemo čolne.

Glede na vremenske razmere in vodostaj so nas usmerili od kampa nizvodno do Damlja. Približno 12 kilometrov veslanja po prelepem ambientu in v odlični družbi.

Ob pristanku na cilju nas strpajo v dva kombija. Če smo bili nad adrenalinskostjo brzic morda malce razočarani, pa je vožnja odtehtala svoje. Tip dirka kot Schumacher v Monte Carlu, srečanje z manjšim džipom v ožini tik pred vstopom v bokse pa nas “košta” kolesa na prikolici. Na hitro jo odklopi, pusti sredi ceste in nadaljuje z dirko.

Definitivno ena najbolj norih voženj v mojem življenju.

Popoldne nas Udi razveseli s postrvmi, Potočniki nas nahranijo z dobrotkami z roštilja, skupni imenovalec dogajanja pa je SIESTA. Kot kaže smo utrujeni od veslanja in predvsem sonca. Otroci dirkajo po travniku, obišče nas celo mala kuna.

Zvečer pa ponovitev sinočnje fešte, vendar v občutno manjšem obsegu. Zanimivo, da črnogorska Kruška nikomur ne prija, edini prišlek pa jo več kot polovico zlije proč, ker naj bi bila premočna. Hehehe.  Spat greva še pred polnočjo. Ostali nama kmalu sledijo.

15.5.2009 – Na koncu pristanemo ob Kolpi

Vremenska za vikend je bila katastrofalna, nad nami sta viseli nedeljsko zgodnje kosilo pri Tininem stricu in Nejin petkovo rajanje v Atlantisu, pa še Jumbo je bil ves teden na montaži zračnih blazin. In ko me je krepko čez poldne kontaktiral Udi, zakaj ne pridemo na srečanje ob Kolpo, sem mu natrosil tri kile izgovorov. Na srečo je bil vztrajen, tako da smo popoldne na hitro oddali Nejo v BTC, pokosili v Kitajski, dvignili kamper in doma vanj strpali še nekaj malenkosti. Potem nas je čakal samo še pit stop v Šparu in dvig Neje, tako da pet minut pred deveto zvečer vstopimo na avtocesto in pohitimo do Škofljice. Od tam pa po mestoma totalno dotrajani magistralki do Kočevja in naprej do Radencev ob Kolpi,…

…kjer je že zbrana klapa.

Kmalu smo sparkirani in s Tino se pridruživa veseljakom ter vztrajava do pol enih.

Potem se zavlečeva v alkoven, saj bo treba biti jutri spočit za rafting.

10.5.2009 – Sončna nedelja

Nedelja je čudovito sončna. Najprej čestitamo naši babi Nani, ki danes praznuje.  Potem se skobacamo iz kamperja, pozajtrkujemo in zasedemo plažo.

Malo čez poldne poravnamo račun in se prestavimo nekaj kilometrov vstran na našo preverjeno lokacijo.

Otroci raziskujejoobalo in nadlegujejo morski živelj…

…mamica pa najde nekaj dragocenih minut miru.

Popoldne (spet) zalaufamo roštilj. Malo čez šesto zvečer zajahamo Ducatove konje in po skoraj prazni cesti prispemo domov.

9.5.2009 – Dan zmage

Zunaj je poletno jutro, veverice se podijo po borovcih, prvi kopalci že zasedajo najlepše kotičke na plaži. Nam se nikamor ne mudi in uživamo v ležernosti sobotnega jutra.

Po zajtrku otroci odhitjo na igrala. In seveda trampolin.

Potem okupirajo plažo in lovijo ribice.

Za kosilo zalaufamo roštilj in se mastimo s tradicionalnimi čevapi. Vmes občudujemo veverice, ki jim je malo mar naša firbčnost… Tita pa…

Pozno popoldne otroci zajahajo kolesa – do Novigrada ni daleč.

Sprehod ob obali je prav prijeten, za vsakim ovinkom je za otroke kaj novega…

… za nagrado si privoščimo sladoled prav ob zvoniku cerkve sv. Pelagija in Maksima.

Ob povratku gredo otroci spat, dedca pa streva kokosov oreh.

Nekaj po polnoči gremo spat. Za nami je resnično dan zmage.